Končno sem vse za sabo pustila

tisoč ran in tisoč gorja

pa se je znova tema zgrnila

ko tvojo stopinjo srce zazna

Pusti mi sanje

zakaj te boli moj srečni obraz

zakaj se vračaš ponoči

zakaj si želiš

da zasuje me plaz

Tvoje roke so mrzle postale

daleč od mene te nesla je cesta

prepričan

 da bom do smrti jokala

da bom v duši vedno ti zvesta

So solze se moje vse posušile

in rane zadane zacelile so

svetle poti so se ponovno vrnile

in žarek ogreva mi zopet oko

Sem znova začela dihati zanj

vsak dih zacelil je rano bolečo

zopet čutim njegovo dušo

in zopet sem našla srečo

Pa proti meni se je zarotilo nebo

nisem dolgo sanjala san

tvoja vrnitev ruši mi srečo

in zopet ubija me vsak novi dan

Zato ne prihajaj na moja vrata

ne prihajaj do mojega srca

ne trgaj več rož sijajnih za mene

najina sreča je že zdavnaj zašla

Milena