
Nocoj zemljó oprala bi nebesa,
z vodami čistimi pojila svet,
a duše so poniknile v telesa
in po neurju iste bodo spet.
V nevihti silni rastje se maliči,
odtrga ude mu orkanski veter,
kot da zabavajo se vsi hudiči,
ko trgajo s kopiti sveti eter.
Kot v oreh se zaprem med tvoje roke,
neurja besna so nekje v daljavi,
z ljubeznijo mašiš mi vse razpoke,
odmik od bolnega sveta me zdravi.
Ko med ljudmi ledena burja veje,
molitev spletam v gnezdu srčne preje.
... molitev spletam v gnezdu srčne preje.
in sibirske sape me več ne morejo zmesti in odnesti.
Irena,
poklon stihu ...
"Kot v oreh se zaprem med tvoje roke"
Čudovit sonet
Lep pozdrav, Dejan
Nevihte okrog nas in v nas in pomiritev v zatišju rok - te dotike imeti v otroštvu, najti in deliti v življenju. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Vsem najlepša hvala.
Objema vas
(kot v pesmi)
pi
Še posebej aktualna vsebina. Čestitke!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!