
Ni minilo še stoletje,
ko orožje je rožljalo,
nam uničenje pustilo,
ljudi od tod pregnalo.
Mnoge krvaveče rane,
v srcih so ostale,
posledice še dolgo,
povsod so se poznale.
Naši stari starši,
težko so govorili,
o tem, kako bilo je,
nam marsikaj prikrili.
Ljubezen in sovraštvo,
na svetu se prepleta,
ko slednje prevladuje,
miru nam ne obeta.
Podiramo, gradimo,
se jočemo, smejimo,
že od pamtiveka,
se nič ne spremenimo.
To je v človeški naravi. Pol, pol nas je približno. Ponavadi zmaga negativna polovica...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!