Bolezni tej rečem notranja slepota, 

po svetu kot kuga hitro se širi. 

Premaga lahko jo notranja lepota,

a kaj ko v možgane kot vlak se utiri.

V človeški naravi je da vidi kar hoče,

obrne se stran od neljubih stvari.

Pri drugih lahko slàbo je, ves čas se joče,

samo da doma je vse v redu, od sonca žari.

Nekdo drug in ne jaz, bo neozdravljivo zbolel,

toča uničila le streho soseda, 

v nebesa prehitro ne bom še odšel,

ker sem drugačen in me nesreča spregleda. 

Dragon