
Včasih drug v drugega
trčita dva svetova
in kar naenkrat med torkom in petkom
zmanjka prostora
za pripoved o vseh meandrih neke reke.
Morda je tvojemu samooklicanemu
samotarstvu ime Andreja,
morda pa je moje hrepenenje
enostavno preveč lakomno.
Toda, zdi se mi,
da bi lahko en sam pomenljiv dotik
moje in tvoje dlani
porušil vse smisle bežanja na varno.
Zato se,
raje kot kože,
dotaknem platnice knjige,
za katero vem, da si jo vrnil včeraj.
Zanimiva hrepenenjska pesem, všeč mi je ta posreden dotik prek knjige ... čestitke,
lp, Ana
Prelepa pesem
... z vsebino, ki se me je res dotaknila.
Čestitke tudi za črtici!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ajdovakasa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!