Našla si me zametenega

ob kanti

človeških odpadkov.

Na življenje

gledaš

skozi prizmo

razuma

in zdelo se ti je,

da bom lahko še koristen.

Zato si me pobrala.

Zanimalo te je,

kako sem se znašel na izmetu.

Mogoče je krivo,

da v svojem blodenju

stavim na karto emocije.

Kontra od tvoje naravnanosti.

Sedaj sobivava.

Zadolžen sem za red

in tehnična opravila v hiši,

ti pa me vsak večer, ko prideš domov,

objameš ter stisneš k sebi, zadovoljna,

da ne rabiš več kidati žloter na dovozu.

Rok Horžen