zaprt v konkavni kot
v minljive drobce
in srh skelet
kjer grebe in išče
komaj se noga dotakne sivega maha
narašča in nemi treščijo atomi
zamira in tisoč kristalov ponori
čisto vsaka mišica zaboli prek razbrazdanih oči
mogoče se razkrije v snegu
v cvetoči češnji s trebuhom uprtim v nebo
kje si, odgovor
zakaj te še ni
polovila sem že vse ribe
morske in rečne
skrivnostne in senčne
v šopu osata z upognjenim hrbtom grejem strani
kot koncertna flavta z žilami med dlanmi
nizam spomine
preštevam grbine
zadiši mi mošt, ki v sodih tli
odgovor, kje si

sheeba