
z obzorja prihaja deževje
svinčeni vojak
tolikokrat pretopljen
duh eden in isti
snema povoje
časa
obleko vzhoda
obleko zahoda
prikazni in modre privide
jokajoče device
svinčeni vojak
poskuša izgovoriti bistvo
vendar nikdar ni okusil
vojaškega plašča
nikdar ni od muk ozeblin
potiskal škornje v ogenj
prejel njeno zadnje pismo
pretopite ta svinec v vojaka
naj izve
da ima zlato srce
z deževjem zlatega srca
obzorje mrmra
tvoj čas je drug
morda ti ni usojeno
zvedeti
kaj je ljubezen
padajo kaplje
padajo klasi
svinčeni možje
materam pišejo pisma
Ker svinčenih časov ne morem spremeniti,
lahko pri sebi svinčene misli spreminjam v zlata zrna,
ki jih shranjujem v skupni zakladnici dosežkov človeštva,
zato je moj čas kretnica, ki usmerja neizogiben tok na drugi tir...
strinjam se, Svit. mislil sem tudi na to, da vojne vodijo in o njih odločajo tisti, ki niso okusili bolečine. ogenj ni izključno zlo. marsikatero samovšečnost in samoljubje prečisti. in izkaže se resnična vrednost stvari, človeka. miru.
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!