Danes sem vprašala zate.
Da bodo lažje noči.
In da otožnost bo zbledela z jutrom.
Dobila sem odgovor.
Srce je nežno objelo svoja prekata,
po vseh srčnih nevihtah.
Utrip je močnejši,
vdih globlji,
izdih daljši.
Oči nežnejše,
kot svit novega sveta.
Veš, pogrešam te, resnično te... bolj kot
zima pogreša ptice na obzorju.
Bom počakala, da rodi se tisti čas,
topel, mehak, veder...
Iskren. Resničen.
Na ples brez čevljev,
ki lahko bi ožulili nežna čustva
v predolgih mesecih brez tvojih oči.

Barby