ljubim pomlad kot opojno slačenje
ki zmede, ko počasi brsti golota
zabrenči okoli ušes
dviguje se gibko iz korenin dreves
in sanjavo sesava krhlje pomaranč
utišana, nemirna, mravljice gomazijo
ko sla aprilskega deževja se v naju zaganja
privzdiguje, zamahne brezbrižno
brbončice pod svilo razpiha
že slačiva žgoče zelenje
burno zaigrava
tvoji basi semenijo
odstraniva še zadnjo nit s pasu
in v moje ritme tvoj rdeči bor zadoni
se razrašča, smoli
čuteče dolbe
se sceja v rosno globino
ven in noter skozi raztroseno mesečino

sheeba