Svit

tudi meni, misliti je biti, ne sovpada povsem. descartes je to pobral pri spinozi. 

po drugi strani, mislimo bit. morda je hotel reči, da narava sama je neka umnost. kot tudi ugotavljajo, da so delci inteligentni, inteligenca. seveda, "slepe" sile govorijo drugače. vendar v vesolju vlada nek zakon, ki mu mora biti podrejena naša umnost. 

v smislu umevanja nujnosti, s čimer tudi svoboda je narava uma. zato sem vedno skeptičen, do katere mere se človek lahko osvobaja, saj to pripada njegovi naravi, umnosti.

drugače tudi vedel ne bi, da sem suženj razvade, npr.

verjetno se strinjava, da misel je vzrok. kdo ali kaj  navdihuje misli, (morda jih navdihujejo strasti), je že nekaj drugega in nekaj tretjega bit ali vzrok biti, ki ga morda sploh ne moremo misliti. ali pa obratno, če mislimo, že mislimo boga. 

oprosti, da kompliciram, ampak stvar je za dialog, da se prečisti.

všeč mi je ta zeleni žebljiček.

lp, m

OJ, miko,

hvala za izrečeno o mandali, všeč mi je tvoje razmišljanje.

Vsak dan pred meditacijo izgovarjam invokacijo:

Jaz sem stvarnik vesolja,
sem oče in mati sveta,
vse iz mene izhaja,
vse se bi vame vrnilo,
um, duh in telo so moja svetišča,
da sebstvo v njih uresničuje moje najvišje bitje
in postajanje.

Pozdrav

zelo lepo, Svit. zdi se mi globoko in premišljeno, čeprav oba veva, da hodimo po zemlji, mogoče po minskem polju, človeku je dano, da se posvečuje in stremi k temu kar je najvišje v njem.

hvala, da si z nami delil svojo misel.

lp, m