
Ko postane vse sivo
in ne vem kam,
vse poti so meglene,
Ti si še tam.
Ne želim pomoči,
hočem vse sam,
omagujem, ne zmorem,
Ti si še tam.
Ko pridem na konec,
tvoj križ je še tam,
ga objamem, poljubim,
nisem več sam ...
Prah sem in v prah
nekoč se povrnem,
skupaj s Teboj,
nov zastor odgrnem.
Všeč mi je ta prehod, kjer pogledamo v prihodnost in se oziramo v preteklost, ob tem pa ima tudi pepel (današnjega časa) polno simbolov. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!