
Um te želi nazaj.
Srce te prosi skozi sanje.
Duša pa…
Ah, ve vse, kar bo, kar ne bo.
Malo se igra, malo se smeji.
In hkrati me uči.
Kako živeti polno.
Nima časa za vprašanja »zakaj«
in mi servira odgovore ki jih ne slišim.
Še.
Ko spet bova skupaj, nekega dne,
(to vem, včasih slišim njene šepete),
bom igrala pesem za dva.
Obljubim, zmeraj bom blizu
in dovolj daleč,
da svoboda bo igrala v ritmu vetra,
ki ga ljubiš.
Tlakovana bo pot v neznano in pot
domov.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!