
Vem, da težko prenašaš
vse moje občudovanje,
vse moje nežne besede,
vse neizsanjane sanje.
Ampak vseeno zdrži draga!
Zberi moč, ki jo hraniš za težke dni
in samo zdrži.
Drugače se bo zrušilo ravnotežje v tem vesolju,
zvezde bodo začele padati v brezno,
led bo prekril makova polja
in naenkrat bova ostarela.
Nihče se več ne bo igral skrivalnice,
nihče nabiral zvončke.
Samo sibirski vetrovi bodo odnašali ptice,
ki gnezdijo v krošnjah lip.
Dobro je biti zmeden
in čisto malo prismojen,
ker življenje ima samo naju.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!