Svetlobo bom vlekla z vrha,

iz najvišje točke dneva.

Pišem z nevidnim peresom

kar naprej eno in isto.

Ponavljam se kot

manevri galebov, ki spremljajo ribiške ladje,

kostanj, akacija, cipresa

na dišečih sprehodih do solin,

jeglič, lovor, nešplja,

menjavanje plime in oseke,

črni gaber, bor, vilovina,

pesek in prod pod stopali,

hrast, bršljan, žižola,

klifi, zalivi in rti,

šipek, glog, kadulja,

sunki burje s celine,

trstika, šaš, morska trava,

beton in valobrani ...

kot izdih, ki sledi vdihu.

Ana Porenta