Katapultiram direktno iz sanj
in obvisim v živosti,
ki je ne doživiš z odprtimi očmi.
Prijetno zmedena
ujamem nekaj utrinkov:
rastem in se manjšam,
kosti so upogljive,
premikam se skozi
hiše in grebene,
kar tako -
brez najmanjšega napora;
vsak gib ima drugačen okus
in razvaja brbončice -
slišim glasno cmokljanje;
stopam po gladini,
včasih se stopala pogreznejo do nartnic,
a ostanejo suha;
lahko se pogrezam do dna -
v vodi ni ničesar,
sama praznina
in dna ne vidim,
samo odbijem se od njega;

zavrtinčim se vase
in padem v maternico ...

osvobojena sama sebe.

nada pecavar