
kot na prstih gitare
se mi zmeraj zdrobiš v žalost
vera
upanje
drugačna kultura
kultura drugačnosti
ni mi padlo drevo na glavo
od majhnega sem takšen
ko me udari in reče šalim se
molčim do treh let
potem počim
kot tisto seme
ki smo ga imenovali
ne dotikaj se
na
to so tvoje dišave
ne vem od kod
ne vem kako
razumevam karneval smrti
solo le pido a dios
porog
porog
samo porog
njega ki se bogu roga
...od malega sem takšen.....
tako se tudi jaz (večkrat) počutim.
Lp!
pozdrav, obema. spet en pripetljaj, potem pa mercedes sosa, za zdravilo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!