Dopuščam tinti,

da na meni izkrvavi,

da tvojo tišino

v lepe verze spremeni,

dopuščam tebi,

da dihaš moj zrak,

da se skriješ

med moje platnice,

ko ne moreš iti nikamor drugam,

požiram tvoje besede,

čuvam ti spomine,

če mogoče kdaj

hotela jih boš nazaj,

puščam, da napisano

namesto tebe kriči,

delam vse, kar lahko,

da sebe ne izgubiš.

Iz sebe gradim seno,

da ne zmrzne ti lastno telo,

zate spreminjam se

v vitrino,

da te ohranim varno

pred človeško globino.

Šejla Silić