Kako je sivi moj obraz

kako umira luč oči

kako je sivo temno vse

kako so dolge vse noči

Beseda vse bi razsvetlila

povrnila bi luč oči

bi lica zopet zažarela

a besede tvoje ni

Le malo rabim jaz za srečo

nasmeh tvoj in tvoj topel glas

stopinje tvoje sredi polja

ko iščeš v žitu zlati klas

A moje želje so le sanje

ne bodo nikdar zacvetele

že zdavnaj so se ptice nežne

v mrežo bolečine ujele

In tebe ni

 ljubezen moja

odšel brez boja si v naročje

neke sile in sveta

ki zdaj prekriva vso pobočje

Besede tudi tvoje ni

tvoj glas je tih in nepoznan

in duša prazna mi ječi

srce je polno skritih ran

Milena