NEMOČNA BLIŽINA
Samo dve vžigalici sva,
ki prasketata,
ne da bi zagorela,
dve vroči želji,
žerjava v plesu,
ki ne bosta poletela,
dva žlahtna instrumenta
v katerih je glas okamenel,
še predenj ju je mojster oživel,
dva igralca, ki v življenski igri
čute izostrita,
a ko bi morala,
spodrezanih nog trenutek izgubita.
Ne ti ne jaz, nekdo,
ki je od naju višji
morda nesreča,
je čarobno moč odvzela,
da sva marioneti na vrveh nemočna obvisela.
Kdo bi na začetku iskal razlog čudovite sinfonije,
morda že tam se kaplja pelina v testo prikrije
in ko glasba dozori,
se kot temna nota v njej razlije.
Všeč mi je tema in vsebina pesmi, zmotijo me rime - ko postavljaš glagole na konec verzov, namesto da bi ohranil naravni vrstni red besed (saj ne pišeš pesmi v kaki od znanih form). Mislim, da bi bila ta pesem boljša, če bi spremenil vrstni red besed. Poskusi,
lp, Ana
Vse ima svoj smisel, tudi način zapisa, drugače pesem ne bi bila osebna ampak diktat. Moj zapis hrani specifični naboj in se tako ima tudi red zapisa svoj smisel. Rainer Marija Rilkeju ni nikoli nikoli kdo predlagal, kako naj piše, pa četudi bi...
Saj ni potrebno, da smo vsi Rilke!
Matjaž
Pesmi so stare 24 let. Ponovno sem jih odkril in jih želel predstaviti.
Matjaž
Nič ni narobe s tem, Matjaž. Morda le še nisi vajen, da na Pesem si uredniki kdaj tudi kaj predlagamo - dobronamerno - a nič hudega, če se ne strinjaš, saj so pesmi tvoje in le ti jih lahko spreminjaš, če seveda želiš ...
lp, Ana
Zakaj ne morem do pesmi Deja vu?
Matjaž
Ali si jo morda skril? Če si jo, se vidi kot neobjavljena v tvojem profilu. Če pa ni to, se pa moraš obrniti na skrbnika Gregorja Grešaka. Lp, Ana
Malo daljših nihče ne prebere! Všečnost je druga stvar!
Matjaž
Bil na Devinu, sprehodil se po poti nad zalivom, kjer je Rainer Marija Rilke dobil navdih za Devinske elegije!
Kar tako!
Matjaž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matjaž
- 25. 02. 2025 ob 17:41
- Prebrano 233 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.7