
Če bi se tista mlečna črta
v zrnu koruze
vzpenjala malo dlje
in bi poletje postalo neskončno,
bi verjetno neprestano bedela.
Spakirala bi vse kovčke in se
kot razglednica poslala iz še neobiskanih krajev,
na njej bi s hitrimi potezami pisalo:
Lepe pozdrave,
namesto pike pa bi bila sladoledna packa.
Pustila bi, da jo zmočijo kratke nevihte,
prepihajo tople sape,
potem pa bi se
nekega novega jutra
zbudila povsem brez spomina,
šla na sprehod,
trčila v nekoga, ki ima prijazne oči.
Zgodil bi se dotik brez dotika
in napolnil surove stene njenega obstoja.
Še sonce bi kričalo -
tanka rdeča nit je našla svoj konec.
Pozdravček, pesem se me je dotaknila. Predlagam ti nekaj zlasti pravopisnih (vezajaj bi lahko tudi opustila, piše pa se nestično) sprememb:
Hvala lepa, Ana, sem popravila.
Prvi del pesmi je bil objavljen konec lanskega leta :)
Čestitke tudi k 2. delu ;)
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ajdovakasa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!