Besede se utapljajo 

v stvareh.

Čustva v strahu,

da bi zbujala posmeh,

pokoplje razum.

Boli, ječim v duši,

a glasnega upora ni.

Prekličem sebe 

in životarim,

saj je vse blodnja.

Ugasniti, popustiti

je neizogibno,

če smisla ne spustim 

v vse kar je ...

Potem svet ponovno

zagledam v barvah.

Iz neznatne neznane snovi

skrivno vzbrsti pogum.

Srce zapoje vsak utrip.

Odnose gradim in živim.

Ronja