
šumot rjuhe
z vode odzrcaljena ljubezen, ki otira
zaželim si tvoj glas v ilovici telesa
pljuskajoč, lesketav
nihajoč in oba blatna
ko drsim s tvojega kolena
in dan je blag, iz luž hlapi
v ogrlici vlažnih ustnic tresljaj bedi
brez lune, v vročih prsih, brez senc
obnoreli škržati odpirajo okna nebes
ko precejam se po tvoji trti
razmrcvarjena z meglo
ližem mehko
med valoma v breznu
postanem vsa voljna in krotka
in tvoja mlačna slina v čakanju spodaj
je v roki roža ali pesem smela
ko se razlivam v tvoj glas
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!