Po svetu potujeva z roko v roki

priklanjava se poletju in zimi

čudiva se širnemu morju

in čudiva se plimi

Veter naju odnaša

čez morja v nepoznane kraje

toča naju biča

in z jutrom sonce žarke daje

Ptice prelepe obkrožajo naju

pesem njihova sega v srce

ko trudne oči se nama zaprejo

in ko duša za bol in nesrečo ne ve

A morava skriti se pred viharjem

ki se na črnem nebu poraja

skriti pred gromi in bliski

ki srcu trpljenje zadaja

Najti morava mirni pristan

z roko v roki in nežnimi stiski

da veter ne more polomiti krila

in nevihta odgnati s svojimi bliski

Milena