
obsedim v trenutku tihih misli
noč se sklanja nad zasvetljeno mesto
iz krošenj odmevajo tvoje besede
izgubljajo svoj pomen v tišini
sem bil zelen, ko sva se spoznala
v oblaku dima naplavljen
na obalo tvoje dežele
sem bil zelen kot jabolko
padlo iz minljive veje
v košarico tvojega naročja
sedim dalje v trenutku tihih misli
ki se utapljajo v poplavi neizrečenih
besed, požrtih in nespodobnih
tistih pravih še vedno ne najdem
in nisem več zelen
in ne bom več zelen
in tudi tebe ne poznam več
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mario Ruopollo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!