v času

ki mi več ne pripada
v gibih
ki so že izplesani

v skrbeh
ki rinejo v srčiko
so kot zarodek
najboljše počrpajo zase

ostanki strahov so še pod mojo kožo

ostanki mene pa se iščejo
v globelih

ki sem se jim izogibala
v  pozabljenih zapuščenih hišah

ko mi je težko
pokličem Hekato

kdaj pa kdaj

moram zarezati
s skalpelom v tur
da se kri in gnoj iztečeta
rano izperem z urinom
in pustim
da se sama celi

nada pecavar