Sonce zahaja

kot krogla goreča,

en dan spet mineva,

kje moja je sreča?

Skušam živeti

brez teh demonov,

ki so se prikradli,

mi vzeli svobodo.

Obraz nasmejan je,

zunanjost mladostna,

a moja notranjost

nenehno tesnobna.

Ta strašna temina,

ki se vame zažira,

kot da dušo mi trga -

vse v meni umira.

Spet sonce vzhaja,

tako svetlo, bleščeče,

še en dan prihaja,

tako je boleče ...

tolminka