Helikon
Še sveti v naši dnevni tisti luster,
ki sem, otrok, spreminjal mu voltažo,
da mati se nad lučno to masažo
jezila je in vlekla me za kušter.
Za ročne spretnosti imel sem, gušter,
na voljo vso očetovo garažo,
za silo, moč v drvarnici trenažo,
za dušo pa skrbel je Miki Muster.
Pri petnajstih nekako, ko zatone
otroštva sonce, v Helikonskih gorah
odkril sem divji vrelec Hipokrene.
In od tedaj spil v duhu na galone
sem vode te, da sem, ob strašnih zorah,
od nje pijan dobival že migrene ...
Lepo si obelodanil otroške spomine.
Lp, Caki
Očitno te zaradi popite vode iz tega vrelca muze kar dobro obletavajo :)
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 19. 02. 2025 ob 12:16
- Prebrano 225 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.8