
Lepo je, ker te imam,
lepo je, ker me imaš.
Ko naju povezuje prosojni oblak,
ko naju niti žalost ne potre,
ampak je samo del te sreče.
Lepo je, ko si deliva
trenutke bližine.
Vem, da se ne bova vedno strinjala,
da hodiva po svojih poteh,
željna svobode.
Pa nič zato.
Pomembno je, da čuvava
in ohraniva prostor,
kjer bosta
ta deček in deklica
srečna v srečanju.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!