Zalo jutro se prebudi; sončni žarki mi oplazijo lice in sijoča zora tiho oznanja nov dan; življenje se prebudi. Vsakokrat, ko sedim v tihoti mogočnih gozdov, ko premišljujem o življenju in smrti, ko se sprašujem, kaj je življenje, me sončni pozdrav predrami. Oči se mi odpro, svež zrak mi napolni pljuča; življenje v tem samotnem zelenem otoku, mi odpira duri, ki mi odpirajo oči in razum. »Vsak pogled v naravo je tako enkraten in tako neponovljiv.« Oči spremljajo to igro narave; v bližini majhen metuljček uprizarja svoj ples, krila mu žarijo v bleščeči svetlobi, leta od cveta do cveta in nežna igrivost ga spremlja. V bližini dehtenje cvetočih rož privablja pridno čebelo, ki se tako ujame v lovke cvetočega rastlinja »ali sploh lahko opišemo čarobnost tega trenutka, samo vdih in pero onemi.«
Oči božajo to enkratnost-to milino in dih se ustavlja, čas beži. Zakaj, čemu, kaj je minljivost?
V očeh je skrita skrivnost, je skrit zaklad ali je to skrivnost bleščeče mavrice življenja, ki skriva svoj briljanten zaklad.? Da, življenje skriva svoje skrivnosti, a vendar življenje tudi odkriva-odkriva svojo lepoto, razkriva svoje tančice in takrat »ugledaš prečudovit svet-svet narave; neskončno bogat in neponovljiv.!«

V plitvih tleh pridne delavke gradijo svoj svet; delajo se družijo in živijo v svojem svetu; v bližini mali hrošček ustvarja svoj dom; na trhlem drevesu opazim bleščečo gobo, ki opozarja, da je vse minljivo; »tako je življenje pod nami in nad nami, majceno, raznovrstno in bogato.«
Spomnim se lepega pregovora. «Bogastvo je dar, ki ga ne smeš izpustiti iz rok«, toda le odprte oči predramijo dan, žal slepota duha pripelje do tega, da se življenje oz. narava skriva pred radovednimi očmi.
Prebujeno jutro se drami, opazovanje narave je kot otroška igra, nenehno se učiš in to je igra duha.
Sončni žarek drami in živali se prebujajo, različni glasovi odzvanjajo v ušesih.

Nemo sedim, a vendarle sem odprt, odprt za svet, za svet, kjer vlada spoštovanje, spoštovanje do različnosti, spoštovanje do naravnega bogastva; za svet kjer vlada tudi boj za preživetje in to je narava in «nrava življenja«.

Škrlatno jutro-
sonce se je zbudilo,
ptice pojejo.

Sončni žarek budi in drami življenje
in tihota obliva tmne gozdove-
tišina obliva vršace
in jutro je prebujeno..

francitraven