Nikdar ne bom razumela

da duša še vedno boli me in peče

in nikoli ne bom sprejela

da solza slana po licu mi teče

Da solza po licu mi teče

ko spomnim se kaj sem vse darovala

a sredi zlatega sonca

nazadnje sem sama ostala

Minila je radost in sreča

čeprav sem si pesmi nove želela

ostala je samo nesreča

vse znova sem zopet začela

Gorje je znova planilo na dan

ko pesem topla me je ogrela

z željo eno

 samo eno

da bi živeti ponovno začela

A v noči spoznanja sem razumela

premalo bilo je topline

srce so moje oprale mi sanje

ne bom  nikoli verjela več  vanje

Še vedno ljubiš

 ker upanje obstaja

te iščem na nebu povsod

da v vsej bolečini še mene odpelješ do raja daleč od tod

Milena