
ki mi zakrijejo pogled,
da stopim v blato;
ki zavohajo strah,
in me nočejo izpustiti;
ki so kot utrinek -
preden jih udomačim,
že izginejo;
ki so dvoumni,
da ostajam zbegana;
ki zakrivajo,
kar je očitno;
ki me prezrejo,
da se sramujem
svoje nevidnosti;
ki jih ne bo več
in bodo roke
samevale
v naročju melanholije.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!