5.)

Špranje sanj se obešajo na koleselj,

Nič brusi brezglasje besed.

Smolnat nasmeh slači kopreno,

ravnodušnost se kobaca v brezvetrju.

Prestopanje besedičenja.

Stezice inhalirajo samoizpraševanje.

Osip obljub se zareže v skelet.

Korenine izplavijo tremor zastrtosti.

Leta zankajo spomine,

odtisi bližine potihnejo.

Vrvež brójanic po žepih.

Obžalovanje se pozibava.

Ječanje večernic v sesedanju dneva,

ko polmrak zateguje praznino.

Navidezna prizemljenost pomrzne.

Vzorci kljuvajo ostanke srca.

tuskulum