V mreži je izgubljen človek sam,
kdor na netu je prav vsaki dan,
obdan z milijonom tujih je ljudi,
zagotovo pa nobenemu mar zate ni,
nihče ne ve, da si človek ki tu živi.

A sploh še veš kako je videti oči,
ko v njih se iskra sreče zaiskri,
v objemu tesnem ko duša zaihti,
vonj, ki spomni te na lepe dni.

Zdaj tipka človek skoraj noč in dan,
je bolj pomemben tvoj ekran,
tu vse novice zbrane so iz sveta,
tu vsak nov film takoj ti zaigra,
ni glasbe ki se tu je ne pozna,
tu samo ponudnik mreže te pozna.

A sploh še veš kako tople so dlani,
ko dlan v človeka dlani ti zaspi,
a veš kako je ko izrečene so laži,
boli – a življenje se z ljudmi gradi

DaniB