OTRPLA
Prosojne šepetajo v dan meglice,
igraje čarajo vrtince zraka,
z oblaki jadrajo prezeble ptice,
narava pod zmrzaljo časa čaka.
V pomlad pripravlja sveže cvetne klice,
ko zven poslušam svojega koraka
in mraz mi rožnato obarva lica.
Uživam, boža žarek me iz mraka.
Prebuja rast, se vedno višje vzpenja,
je čutna, brez besed samo utripa,
močnejša od razuma in mišljenja.
Pretaka sok se v drevju iz principa,
ko tiho v notranjosti brst napenja,
dokler se na površje ne pretipa?
Iz zimskega se spanja preteguje
res čuden popek, verze zaznamuje.
Super! (✿‿✿)
...močnejša od razuma in mišljenja ...
Hvala, Ronja.
Mišljenje včasih preveč cenimo in preslišimo tisti notranji glas, ki je dejansko pomemben.
Lp. Olga
Zgodnja. Tik pod, ponekod tudi nad zemljo se že dogaja, poganja klica. Lep naravni spev!
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 05. 02. 2025 ob 14:45
- Prebrano 196 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 132.5