
letos ni bilo gasilcev
brez koledarja
pa nisem del ničesar
mož iz pločevinke
ne upam si jokati
ne zaradi naduteža
in hinavca
bolj zaradi davka na solze
zaklel sem se
da nikdar ne pojdem
čez novo brv
v novi čas
v novo strategijo
kar ni težko
med neštetimi dragulji
razsutimi po sobi
ležim mrtev
v mrtvašnici sveta
svoj kamen spotike
si zalučal daleč
in spet prihajaš
in spet bo treba vreči
dokler ne pade daleč
in globoko
dokler ne rečeš
glej
potonilo je
... in spet bo treba vreči
dokler ne pade daleč
in globoko ...
pri nas so bili dimnikarji, pa gre ... :)
dokler ne potone
lep dan se dela zunaj
poglej
kamen spotike in besede resnice
lp
Ljubi
Zgovoren naslov. Zjutraj ob pol sedmih pride dimnikar, rekel mi je, da ima koledar, jaz pa njemu, da naj prinese srečo.
Lp, Caki
Brez koledarja pa nisem del ničesar ... kako zanimiva pesem, v kateri je kljub zmedi slutiti preobrat (nova strategija, zalučati kamen spotike ...), čestitke,
lp, Ana
V zaključku govoriš drugi osebi. Do zaključka pa v "ich" formi.
Namerno ali pomotoma?
Lep pozdrav!
Jure
namerno. preveč intelektualna narava se lahko distancira od preprostosti srca. ali pa samo noče biti mevža. ko ga dokončno zavrže, prepozno opazi, da je zavrgla sebe.
lp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!