Your laughter, the perfume of a perfect crime,
A fragrant echo dancing on the breeze,
The inscription of your beauty, pure and sublime,
Is woven in my fate, like whispered trees.

In twilight's grasp, where shadows softly weave,
You cut into my brain with an icy knife,
A haunting vision, yet a treasure to believe,
Illuminating darkness in this game of life.

We played dominoes with death, a daring jest,
In dungeon halls where colors blend and sway,
Each piece a tale of fortune, fate's cruel test,
In the mosaic’s heart, we find our way.

Yet through this dance, amidst the starless night,
Your laughter weaves a tapestry of light.


Ples senc

Tvoj smeh, dišava je popolnega zločina,
dišeč odmev, ki pleše v vetru,
napis lepote tvoje, čiste neomadeževane,
vtkana v mojo je usodo, kot šepet drevesa.

V objemu večernega somraka, kjer mehko tkejo sence,
z ledenim nožem si zarezal mi v možgane.
Preganja me vizija, ki hkrati je zaklad, v katerega verjamem,
razsvetljevanje teme v igri je življenja.

Igral sem domine s smrtjo, kot z drzno šalo,
v temnicah, kjer se barve mešajo in izgubijo.
Vsak kos kakor zgodba je o sreči, kruti preizkus usode,
v srcu mozaika iščem svojo izgubljeno pot.

A skozi ples, ki sredi je noči - brez zvezd,
tvoj smeh vtke v tapiserijo se svetlobe izdihajoče.

Tomaž Jevšenak