
nesmrten sem več deset let
ravno tako, kot lep spomin
rahlo zbledel, a tako živ
kot tistih nekaj tednov s tabo
ko sem te spoznal, sem bil pijan
in spet bi se napil, da te srečam
bil sem tako pijan, da se ne
spomnim nič, a še vedno dovolj jaz
da sem te hotel spet videti
čakal sem te naslednji dan
na stopnicah na trgu
ni se mi sanjalo, koga čakam
a vedel sem, da prideš
ko sem videl, kdo prihaja
sem vedel, da očem
alkohol ne škodi
in ko sem te bolje spoznal
sem vedel, da duši tudi ne
šla sva na streho mesta
luna je bila krvavo rdeča
kot bi sončni žarki šli skozi
tvoje lase in jo osvetlili
oči so govorile in duša
je igrala harfo in tukaj
se spomin ustavi
od tu naprej je surrealno
kot tistih nekaj tednov s tabo
... oči so govorile in duša
je igrala harfo in tukaj
se spomin ustavi ...
Čudovita,
(✷‿✷)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mario Ruopollo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!