
Nisem ime v kronikah,
ne obraz, ki bi ga prepoznali,
ne glas, ki bi odmeval skozi čas.
A nekdo je hodil ob meni,
poslušal moje besede,
nekdo je v meni našel svetlobo.
Nisem zapis v zgodovini,
a sem zapisan v spominih.
Ne pripadam vsem,
a nekaterim sem pomenil vse.
Ko vse utihne
in noč vse pogoltne,
ostane tisto malo,
tisto pravo –
nekaj rok, ki so me držale,
nekaj oči, ki so me videle.
Vse je kratko, minljivo, še posebej življenje. Spomini pa ... ostanejo.
Lp Caki
Čestitke k pesmi z bogatimi uvidi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!