
Risal sem, risal
hišo pradedovo,
dimnik in streho,
vso ponečedeno.
Risal sem okna
in mlin ves strohnjen.
Koliko moke
se zmlelo je v njem?
Koliko vode
je šlo čez kolesa?
Zdaj krije bršljan,
plevel jih in resa.
In koliko nog
je šlo čez ta prag,
ves zlizan in črn,
kot zlodej, kot vrag?
Na vratih kratice
modrih z vzhoda,
za blagoslov hiše,
v vrtu loboda.
Risal sem, risal
to hišo polno muk
in zraven zapel si:
jaz sem mlinarjev vnuk ...
18. stoletje znova v modi? pnš
Imeti korenine in dragocene spomine. To je zelo pomembno.
Lepa.
Življenje se pretaka čez ritem vrtenja koles ...
Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
p.s.: nekaj škrtakov sem popravil ...
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!