
Kisel deževen dan v meglo odet,
hodim po lužah ker mi je vseeno.
Po glavi zmešnjava, do konca razpet,
doma me čakata dvojčka z ženo.
Kako naj jim rečem, da sem prazen prišel,
povsod sem iskal, a ni dela nikjer.
Vseeno dve ribi v potoku ujel,
da lačni šli v posteljo ne bomo zvečer.
Jutri poiskusit grem spet na trg dela,
ladja prihaja in potrebna bo moč,
rad videl bi enkrat otroka vesela,
drugače bo treba za kruhom spet proč.
Koliko teh zgodb;
nekatere s srečnim koncem, druge pač ne.
Ne predstavljam si, kako je, ko otroku ne moreš dat ničesar za jest.
Lepa, pomenljiva, upam, da optimistična.
Žalostna zgodbe. Tudi sama imam dvojčka, a hvalabogu nismo lačni....
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!