roža ob poti
brezčasna je moja radost
čeprav venem
in brezčasna je tožba gitare
čeprav je utihnila pred leti
v tej zimi so vse pomladi
vse smrti so rojstva
kot letnice v drevesu
in ko sprhni
ali se ni posejalo v tisočih
in je drugo drevo
in je isto drevo
samo zvok
samo vonj
samo tišina
potem
gledaš rožo ki veni
kot praznino
v kateri bitja ne najdeš
ne izvora ne konca
ne obstoja ne neobstoja
naposled
gre dekle in nabere cvetja
in čeblja o slaščicah
o časih ki so zdavnaj minili
z glasom ki razveseli
cvet je zdravilo
ko boli
tisoč bolezni ozdravi
vendar do konca
ne ozdravi nobena
roža
njena pesem
hvala, damjana. všeč so mi letnice drevesa, kjer je vse minulo del živega drevesa. mogoče je bilo preveč besed, ampak, tako še čutim, da moram bolj na široko in naoku.
hvala, za lep poklon, enako velja tudi tebi.
lp
... v tej zimi so vse pomladi ...
Globok potop. V Dobro!
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 30. 01. 2025 ob 04:26
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 191.14