Trikotniki so bili v petih barvah.

Politični zaporniki so nosili rdeče.
Kriminalci zelene.
Tisti, ki so prezirali delo v tretjem rajhu, črne.
Preučevalci Svetega pisma vijolične.
Homoseksualci pa rožnate.

 Moja številka je bila 7654.

Videl sem truplo muslimana iz katerega so jedli speštano drobovino.

Brutalno so poteptali vrednote,
na katere smo se navadili,
jih ponotranili,
sprejeli.
Opravili so z vsem,
kar je bilo do tedaj še živega.
In začeli pisati povest,
ki se je odvijala zunaj nje.
V glavah so udarjala zgolj pretrda kopita esesovcev.
Zavezniški veleposlaniki so se pogovarjali s sovjetskimi.
Njihove oči so strmele v čas,
katerega so odmerili.
Sramežljivo se je sonce lepilo na okna,
golo vejevje.
Ležalo je na stopnicah,
kakor premnoga pričakovanja otrok.
Svetloba je položila na tla, na pot
svoja stopala. 
Bila so videti kot črno s šestilom orisano senčno območje
od tebe do gotove smrti
z velikimi belimi pikami.

Jernej Jager