
sprehajam se po dolini
kjer kosi bela smrt
vabi me v nedrje tišine
v globine spečega diha
trhel ščit poka škripaje
resnica nosi dvom o bitjih
zapuščenih, laž je kratek
korak čez rob
poreče bela smrt
dvojina si, angel in
hudič, blodil boš dalje
dokler eden ne izgine
Kot bi hodila skozi dolino življenja. In na koncu nekje - luč?
Globoko seže.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mario Ruopollo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!