
Pred mano tukaj zdaj stojiš
nasmeh krasi ti tvoj obraz
spoznal me nisi in se bojiš
da pred tabo nisem jaz
Preveč je ran na licu mojem
in solze lijejo iz oči
naenkrat te obup prevzame
ne bodo svetle več noči
Spoznaš
da temno je nebo
veselja več v meni ni
le kaj zgodilo se je z mano
srce to zvedeti želi
Zvedel si za vso nesrečo
ki je veselje mi pokopala
želel si zame sončne žarke
da srečna zopet bi postala
A sreča zdavnaj je že odšla
ne bo nikoli je nazaj
želim ti to povedati
a sprašujem se
zakaj
Čutna.
Naj si srce hitro opomore in se solze posušijo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!