
po ljudski pesmi, peti pǝr mrlič
Ob Bistrici, kjer se nedavno
v povodnji je porušil most,
med šaro pisano, naplavno
se našla je mrtvaška kost.
Bila je to čeljust človeška,
ki našel jo je fantič ljut,
objestnež zlobnega nasmeška,
do vse prirode hladen, krut.
Bil jezen je na most, ker zdajci
ni mogel hodit k ljubci v vas
in brcnil je to kost, tedajci
zasliši njen mrtvaški glas:
»Zakaj me suvaš fantič zlobni?
Ko zor pripelje beli dan,
po noči težki in gonobni
na parah ležal boš ti - sam!«
Ko ura polnoč je odbila
se fantič ves ječav zbudi,
ob zori, kot je kost slutila,
že ležal je na parah mi.
Ni čudno, da ga je pobralo, tudi mene bi, ampak od strahu, če bi me ogovorila človeška čeljust.
Odlična pesem.
Pesem se naslanja na ljudsko iz Domžalskega, zato reka Bistrica v prvi kitici.
Fantič je hodu prou deleč v vas, tipološko označena kot Mrtvaška kost kaznuje objestneža, je na Slovenskem znana na širšem kamniško-domžalskem območju, peli pa so jo pǝr mrlič,
Zanimivo. Hvala za razlago in pojasnilo.
Ne poznam te zgodbe.
Katera ljudska pa je to? Se da kje prebrati celotno ?
brrr.
naredi vtis, potisne v baladno razpoloženje :)
LP, L
Zanimiva legenda. V novi preobleki.
LP, mcv
hvala lepa.
Še link na avdio posnetek pesmi Mrtvaška kost (Fantič je hodu prou deleč v vas)
Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!