tujec
usnule misli
govori pomladni vetrič
skrit v golih vejah
breza odprla je oko
luna
luna
pod belim lubjem reka
tujec
zakaj hodiš tod nespeč
ona spi in sanja
dotika se tvojega vzglavja
sanja
da jo nosijo valovi
in tebe ni da jo rešiš
je pesem morje zvezdic
sestric
da porišejo ji golo kožo
kot nekoč
na ognjeni zemlji
tujec ti molčiš
kot luna
rumena
zato si tuj
ker ti nihče ni tuj
povej potem kdo si
govori pomladni vetrič
skrit v golih vejah
povej potem kdo si
govori pomladni vetrič
skrit v golih vejah
mislim, vse manj je to pomembno.
lepo nedeljo, Ronja,
m.
Kot bi vilinci v mesečini brali starodavne spise in zgodbe. Sanjske knjige.
In on bo zanje vedno tujec, se mi zdi.
počakajva, da najdejo gen za vseobsegajočo ljubezen in poglejva ali se bo postavila na črno ali belo stran. k domačinom ali k tujcem. ali bo razpadla. jo bodo razčetverili in pohrustali? v njen spomin?
nekoč mi boš vse razložila.
lp
ps
mislim, da nikomur ne zavidam blut und bodena, rodnih grut i trend, le sentimentalizem mi jetra načenja ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 26. 01. 2025 ob 01:30
- Prebrano 240 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.44