
ko se naposled udomiš
v votlost samote
iznenada odkriješ
njen čarobni poligon
za razkrajanja
vseh varnih oblik bivanja
dan za dnem
se plesaje uriš v rahljanju
vsega navidezno povezanega
dokler povsem spuščen
čarobno ne zazveniš
aleluja
Tihote in samosti ne znamo zares užiti. V njej najti spokoj je res aleluja.
Odlična!
votlost samote odkriva nepoznane smeri.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!