
še kar obiskujem okna v sivi stavbi
od poletja so se spremenila
mraz jim je vzel zapise senc z bližnjih vej
zmeraj mi je hladno tam za tistimi šipami
kjer si srečen če dobiš posteljo s pogledom na drevesa
soba ni enaka za vse
in nimamo vsi enakih sob v sebi
preveč je spuščenih rolet
zazidanih vrat v norčavosti
nihče več ne gre ven med visoke trave
kjer bi tvegal zavračanje
a bi lahko dobil naročje zmeraj zelenih krošenj
kamor se vračaš
od zimskih oken v sivi stavbi
in se vsi strupi usujejo iz podplatov
ko klešeš beton
da spet najdeš izhod in skačeš po lužah polnih nebes
Globoka pesem!
Velik topel objem pošiljam iz modro roza stavbe z veliko okni ;-).
Hvala, Ronja.
Me veseli, da si v hiši veselih barv, naj ne zbledijo :)
Objem
pi
Ja, zunanjost je v Šempetru v barvah, notranjost je pa podobna. ;-)
prebarvaj jo, draga Ronja, ker ti to zmoreš in znaš
srečno pleskanje ti želim
Življenje ima mnogo barvnih odtenkov ... in mnogo razgledov ...
Lp Tolminka
Marija ![]()
Je res, Tolminka, kar praviš, a včasih se zazidamo :)
Naj bodo odtenki mili in prijazni.
lpi
Spomnila sem se filma "Soba z razgledom" in tega, da imajo ljudje, ki so polni ljubezni, vedno lep razgled. Seveda pa je v pesmi ta pogled prenesen na resnično naravo okoli nas. Izjemno lepo!
Nada, tudi sama sem po napisani pesmi imela v mislih film (Room with a wiev, 1985) in kot praviš, ljudje, ki so čisti in polni ljubezni, zmeraj vidijo lepote. Le da sobe v nas vse bolj zapirajo, živimo vsak zase, zazidamo si izhode, ker se nam zdi, da smo za zidovi varni in sami sebi dovolj.
Vlasih pa dobimo posebno sobo, da bi spet našli Življenje.
Hvala ti in lpi
Čestitke k pesmi, po kateri bomo morda odškrnili kakšna vratca svojih notranjih sob,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!