Zbudim se, utrujen vsak dan,
prepozen sem, bil sem neumen mlad.
V iskanju resnice, kot veter piha,
življenje mi dalo je grenak zaklad.

Na poti sreče zavil sem stran,
izbral sem smer, kjer ni sanj.
Sredi teme iskal svoj plan,
Preveč krat bil je, samo še en dan.

Ob času obupa spoznal sem njo,
učiteljico življenja, z resnico strogo.
Od nje sem prejel, kar srce vso,
boleče darilo zavesti, breme hudo.

Za njo bi dal vse, kar imam,
srce in dušo, vse, kar znam.
Ker ona je moje vse, moj svet,
ampak lažje je bilo ostati zadet.

Zdaj vstanem sam, z lepim spominom,
a življenje me vodi z novim načinom.
Zaradi nje zdaj živeti znam,
spomin nanjo je luč, ki prižge mi dan.

ℜ

R